V osemdesetih letih je z nastopom neoliberalizma kot odziva na gospodarsko krizo ponovno oživel tudi umetnostni trg. Slika, figuralika in ekspresivna slikarjeva poteza so se vrnile v ospredje. S propadom komunističnih sistemov ter razpadom Sovjetske zveze in Jugoslavije se je v devetdesetih letih končala hladna vojna. Vzpostavil se je enotnejši, globaliziran kapitalistični svet. Globalizirala se je tudi umetnost, čeprav umetnostni sistem še vedno vodijo zahodnoevropske države ter Združene države Amerike. Sodobni umetnostni sistem obsega umetnostni trg z zasebnimi galerijami ter umetnostnimi sejmi in dražbenimi hišami, muzeje sodobne umetnosti in mednarodne bienalne razstave. Umetnostni sistem soustvarjamo umetniki, kustosi, likovni kritiki, umetnostni zgodovinarji, umetnostni trgovci, zbiralci umetniških del in ljubitelji umetnosti.
Za sodobno umetnost so značilne raznolike umetniške prakse: slikarstvo, kiparstvo, fotografija, video art, instalacija, performans. Sodobna umetnost nima predpisane oblikovne ali vsebinske usmeritve. Sodobni umetniki se ukvarjajo z različnimi temami. Predstavljajo svoje osebne zgodbe ali pa so družbeno angažirani. Lahko izpostavljajo določene družbenopolitične tematike, npr. predsodke glede spolne usmerjenosti ali rase, ali pa komentirajo delovanje političnih režimov in kapitalističnega sistema.
Najpomembnejša evropska razstavišča sodobne umetnosti so Beneški bienale, ki je bil leta 1895 ustanovljen po vzoru svetovnih razstav, leta 1955 ustanovljena documenta v Kasslu ter Manifesta, ki jo od leta 1996 gostijo različna evropska mesta. V svetovnem merilu so pomembni še bienali v São Paolu v Braziliji, v Havani na Kubi, v Šanghaju na Kitajskem in v Dakaru v Senegalu. Razstave so s strani kustosov tematsko zasnovane, pogosto so politično angažirane.
Sliko si lahko ogledaš na spletni strani Whitney Museum of American Art.
Newyorški grafitar Jean-Michel Basquiat je bliskovito zaslovel. Na svojih slikah je združeval motive, ki jih je črpal iz različnih virov: iz anatomskih učbenikov, zgodovine umetnosti, stripov, uličnega življenja, popularne kulture in afriško-ameriške zgodovine. Podobe, naslikane z močnimi barvami in z grobo, ekspresivno potezo, je dopolnjeval z napisi, ki jih je včasih prečrtal. S to sliko je opozoril na stereotipne vloge, ki jih v hollywoodskih filmih zasedajo Afriški Američani.
Umetnica v svojih delih pripoveduje svojo lastno travmatično zgodbo, zaznamovano s posilstvom, splavom, alkoholizmom in depresijami. Zaradi ljubezenskih težav je štiri dni s samomorilnimi mislimi ostala v postelji, nič ni jedla, pila je le alkohol ter »ustvarila« tole razdejanje.
V kotu galerijskega prostora je nasut kup bonbonov v pisanih ovojih. Njihova količina je določena z idealno telesno težo umetnikovega partnerja, ki je zbolel in umrl za aidsom. Obiskovalci bonbone enega za drugim jemljejo s kupa, kup se manjša in končno izgine, enako kot je umetnikov partner zaradi bolezni izgubljal telesno težo in končno preminil. Umetnine ne tvori kup bombonov, temveč njihovo izginjanje, ki ga povzročijo obiskovalci in ki jih opominja na človeško minljivost, obenem pa ozavešča o politični problematiki, saj je aids na začetku veljal za bolezen istospolno usmerjenih oseb.
Črno-belemu fotografskemu posnetku bosanske umetnice je dodan zaničljiv grafit neznanega nizozemskega vojaka, ki je bil med vojno v Bosni in Hercegovini v letih 1992–1995 član Zaščitnih sil Združenih narodov. S to kombinacijo fotografije in besedila umetnica razkriva rasne predsodke zahodnih Evropejcev do slovanskih prebivalcev Balkana. Prvotno fotografijo v formatu plakata je ob deseti obletnici genocida v Srebrenici predstavila v javnem prostoru.
Slikarska instalacija nima stalne oblike, z vsako novo postavitvijo se glede na prostor spremeni. Skupina Irwin kot svoje umetniško načelo postavlja »retroprincip«, prevzemanje obstoječih podob iz preteklosti ter njihovo preoblikovanje v sedanjosti z namenom prevpraševanja slovenske identitete in različnih političnih sistemov, fašističnega, nacističnega, socialističnega, kapitalističnega. Na isti steni se tako v težkih okvirjih znajdejo abstraktne in realistične podobe, Malevičevi suprematistični križi, nagačene živali kot lovske trofeje, reinterpretacije umetniških del iz slovenske zgodovine umetnosti. Skupina Irwin s tem opozarja, da ni nobena podoba neodvisna, temveč nasprotno, vsako podobo bistveno opredeljuje ideološki kontekst, znotraj katerega se pojavlja. Slikarska instalacija z naslovom po Marxovi knjigi izpostavlja dejansko, kapitalsko vrednost umetniškega dela kot (lovske) trofeje.
Na fotografiji velikega formata je zabeležen koncert slavne pevke. Fotografovo gledišče je visoko in oddaljeno. Tako zvezdnica kot njeni oboževalci so le mravljice, mala kolesca v velikem kapitalističnem mehanizmu glasbenih spektaklov.
Umetnik je najel šest ljudi in jim za skromno plačilo v hrbet vtetoviral črto. Pri tem je ravnal kot pravi kapitalist, prizadeval si je izbarantati najnižjo vsoto, ki bi jo bili ti ljudje pripravljeni sprejeti. Načela, po katerih deluje kapitalistični sistem, je torej uporabil za izvedbo umetnine in jih tako razkril.
Sodobna arhitektura je razpeta med dvema skrajnostma. Na eni strani slavni, »zvezdniški« arhitekti (stararchitects) s pomočjo računalniške tehnologije načrtujejo spektakularne, »ikonične« arhitekturne objekte, ki v svojem okolju izstopajo in pritegnejo pozornost kot umetniški objekti že sami po sebi. Pogosto so tako oblikovani športni objekti, letališča ter predvsem muzeji sodobne umetnosti in druge kulturne institucije, ki so sestavni del globalne kulturne industrije in kulturnega turizma. Na drugi strani postaja vse pomembnejša problematika trajnostne arhitekture. Z rabo materialov, ki za svojo proizvodnjo porabijo čim manj energije, in z oblikovanjem stavbe na tak način, da so vzdrževanje, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in osvetljava stavbe energetsko čim manj potratni, se arhitekti odzivajo na energetsko krizo in realnost podnebnih sprememb. Večinoma gre za stanovanjske ali poslovne stavbe, pri katerih so pomembni še vključenost v kontekst mesta, dostopnost z javnim prevozom, pa tudi vzpostavljanje prijetnega počutja za uporabnike z zagotavljanjem skupnih družabnih prostorov in vključevanjem rastlinja. Trajnostna naravnanost seveda ne zadeva le novogradenj, temveč tudi ohranjanje in prenavljanje obstoječih objektov.
Kulturno ustanovo tvorijo tri stavbe. Konferenčno središče z avditorijem in večnamensko dvorano, muzej in knjižnica so med sabo povezane z notranjimi hodniki ter z enotno stavbno lupino fluidnih vijugastih oblik. Stavbna lupina iz fiberglasa, s steklenimi vlakni ojačane plastike, prekriva in prikriva nosilno betonsko konstrukcijo.
Zaha Hadid je prva arhitektka, ki se je samostojno uveljavila in zaslovela enako kot njeni moški kolegi. Področje arhitekture še vedno velja za najbolj »moško« izmed vseh umetnostnih področij. Arhitektke so bile po navadi le sodelavke bolj znanih arhitektov (npr. Charlotte Perriand). Danes so zaposlene v arhitekturnih ateljejih, včasih sodelujejo v vodenju ateljejev kot enakovredne partnerke, redko jih vodijo same.
Iz osrednje dvorane s stekleno streho, ki poteka skozi vso višino stavbe, se odpirajo vsi drugi muzejski prostori. Kompleksen jekleni skelet je pokrit s ploščami iz titana, ki se odvisno od vremenskih pogojev svetlikajo srebrno ali zlato. Zunanja oblika stavbe nima povezave z notranjimi prostori, je zgolj lupina oziroma kulisa. Tako na zunanjščini kot v notranjščini prevladujejo »naravne« linije in oblike, zaradi katerih muzejska stavba kot velikanska skulptura izstopa iz mestnega tkiva. Muzej so zgradili kot podružnico slavnega newyorškega muzeja z namenom, da bi zamrlo industrijsko mesto pridobilo znamenitost, ki bi privabila turiste in mesto ponovno oživila (t. i. Bilbao efekt).
Anne Lacaton in Jean-Phillipe Vassal sta tri stanovanjske bloke iz šestdesetih let, ki so bili namenjeni za rušenje, prenovila tako, da sta na zunanjščini dodala širok zimski vrt in balkon. S tem se je izboljšala toplotna izolacija stanovanj, obenem pa povečala stanovanjska površina. Bivanjski pogoji prebivalcev so se izboljšali.
| Preveri svoje znanje | Slovarček | Interaktivne naloge |
